Medsektorsko sodelovanje – vzpostavljanje partnerstev, razvijanje sodelovanja

Učitelji se spopadajo s številnimi težavami, za katere se zdi, da so zunaj njihove odgovornosti in pristojnosti ter tudi zunaj odgovornosti in pristojnosti šol. Razlogi za opustitev šolanja so lahko različni, odločitve za to pa precej individualne. Ukrepanje temelji na sposobnostih različnih strokovnjakov, ki bi jih bilo mogoče še okrepiti z vključitvijo zunajšolskih strokovnjakov. V osnovi obstajata dve skupini strokovnjakov, ki se lahko glede na posamezne države razlikujeta:

a) Strokovnjaki na šoli, ki so tam stalno na razpolago:

• logoped, specialni pedagog: v primeru učnih težav;

• psiholog: v primeru vedenjskih ali prilagoditvenih težav;

• strokovnjak za varstvo in vzgojo otrok, socialni delavec: v primeru težav v družini, zanemarjanja, preprečevanja kriminala, zasvojenosti, v primeru skupin za samopomoč in vrstniških skupin ter komunikacije med šolo in družino;

• koordinator prostočasnih dejavnosti: šport, prosti čas, šolski klubi z nadzorom;

• pedagoški pomočnik;

• šolsko patronažno osebje, šolski zdravnik, medicinska sestra: spremljanje napredka v biološkem razvoju, svetovanje na področju spolnosti, obveščanje o kontracepciji.

Ti strokovnjaki so lahko zaposleni pri različnih ustanovah, vendar navadno delajo v šoli blizu učiteljem in družinam. Lahko so temelj medsektorskega sodelovanja.

b) Strokovnjaki zunaj šole in šolskega sistema, vključeni v preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja:

• pedagoško svetovanje: podpora učiteljem in staršem, specialna pedagogika, ukrepanje in razvoj v zgodnjem otroštvu, logopedska terapija, poklicno usmerjanje, posebna športna terapija;

• alternativno dnevno varstvo;

• osebne storitve socialnih in vzgojno-varstvenih ustanov;

• ustanove za oskrbo mladine, nevladne organizacije, verske organizacije; 

• zdravstveno varstvo: domači zdravnik, patronažno osebje, zdravstveno varstvo na področju zasvojenosti in psihiatričnih bolezni, rehabilitacija;

• policija, preprečevanje kriminala: tudi v šoli (npr. program D.A.R.E. ali šolska policija v ZDA);

• rehabilitacija mladoletnih prestopnikov; 

• razvojne skupine v lokalni skupnosti;

• skupnostni kulturni centri: prostočasne dejavnosti;

• občina. 

Da bi dijake v stiski zadržali v šoli, sta nujno potrebna sodelovanje zunajšolskih strokovnjakov in vključevanje drugih, nepedagoških metod. V tem procesu je ključno, da te strokovnjake spoznamo, drug drugega seznanimo s svojim delom in si nenehno izmenjujemo informacije. Partnerstva in sodelovanje se morajo oblikovati na različnih ravneh: 

a) redni sestanki, namenjeni spoznavanju kompetenc drug drugega, obravnavanju možnosti za različne vrste institucionalne podpore, vzpostavljanju sodelovanja ter analizi in reševanju problemov;  

b) glede kakega trenutnega problema pojasnjevalni sestanki z različnimi akterji, na katerih sodelujejo vsi akterji, ki jih ta primer zadeva;

c) delovna skupina za obravnavo trenutnega primera, v kateri sodelujejo vsi zadevni akterji.

Oprema:

• seznam strokovnjakov, ki so na razpolago na šoli (seznam se stalno dopolnjuje in posodablja)
• seznam strokovnjakov, ki so na razpolago zunaj šole (seznam se stalno dopolnjuje in posodablja)
• obrazec za dokumentiranje primera za medsektorsko sodelovanje (za konkreten primer)

Priloga 1

Priloga 2