Odkrivanje in zapisovanje dijakovih lastnosti je poglavitno za učitelja in strokovnjaka. Zato zbiramo podatke. Zbiranje podatkov je zapleteno, saj dijak, njegovo okolje, učitelji in sošolci vidijo položaj, sebe in dijaka z različnih vidikov. Lahko se zgodi, da dobimo nasprotujoče si informacije. Med zbiranjem podatkov je treba upoštevati različne vidike. Najpomembnejši so predstavljeni v spodnji skici.
Zbiranje podatkov torej temelji na več vidikih in tudi znanje, ki je potrebno za zbiranje podatkov, je zelo obsežno: biofiziološko, psihološko, kognitivno, motivacijsko, okoljsko, kulturološko, vedenjsko in povezano z družino. Uporabimo lahko različne metode: opažanja, pogovore, preučevanje okolja, obisk družine, formalno ali neformalno sporazumevanje in vprašalnike. Treba je poudariti, da so zbrane informacije včasih subjektivne in pod vplivom interesov sodelujočih. Drugo pomembno načelo, ki ga je treba upoštevati, je dijakova pravica do zaupnosti.
Načrtovano zbiranje podatkov določa smer in metodo ponujene pomoči ter poveča učinkovitost sodelovanja in reševanja težav. Učinkovitost strokovnjaka, ki dela z ustreznimi podatki, se poveča in njegova sposobnost ni vprašljiva.
Najpomembnejši vir informacij je sam dijak. Poleg telesnih lastnosti, videza, zdravja in duševnega zdravja so zelo pomembni tudi intervju (glejte priloženi osnutek), informacije iz osebnih pogovorov in pogovori med vsakodnevnim delom. Te so dober vir informacij o dijakovih vrednotah, čustvih, vedenju, osebnosti, nadziranju čustev, zrelosti, stopnji agresivnosti in samopodobi.
Bližnji viri informacij so družina, prijatelji, sosedi in pedagogi ter strokovnjaki, ki delajo z dijaki, denimo psihologi, zdravniki in vse druge osebe, ki spadajo v to skupino. Drugi najpomembnejši vir informacij je morda pogovor s starši (ali staršem), skrbnikom, podpornikom ali mentorjem. (Priložen je osnutek intervjuja.)
Poleg pogovorov obstajajo še drugi dokumenti, ki so lahko informativni. Pričakovali bi, da imajo tudi podporne organizacije zbrano skoraj vso dokumentacijo o dijaku. To je treba obravnavati zelo previdno, saj so pravila o zaupnosti zelo pomembna.
Zbiranje podatkov je prvi korak dijakovega osebnega razvoja in tudi načrtovanja osebnega razvoja. Seveda poleg dokumentov in pogovorov ne smemo izpustiti svojih opažanj in izkušenj. Dijaka lahko opazujemo ne le med poukom, temveč tudi med odmori in usposabljanji, lahko spremljamo njegovo sodelovanje v skupnosti, ob vstopu v šolo pa lahko dobimo informacije o dijakovem duševnem in telesnem stanju. Vsi ti vtisi oblikujejo podrobno sliko o dijaku. Seveda evidentiranje teh informacij ni preprosto, zato predlagamo, da imate za vsakega dijaka posebno mapo, da lahko kadarkoli in kjerkoli zapišemo informacije o njem.
Navodila in oprema:
Na tej spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najboljšo možno izkušnjo. Z uporabo te spletne strani sprejemate piškotke.