Dijakova zanimanja

Izhodiščna točka za organizacijo dejavnosti za dijake mora biti zanimanje zanje. Zelo pomembno je vedeti, kaj dijake zanima. Pri pripravi osebnega izobraževalnega načrta je ena osrednjih tem, kaj dijak rad počne v prostem času, ali ima kak hobi. Ta področja zanimanja je namreč mogoče uporabiti v sklopu pedagoškega dela in osebnega razvoja.

Vsakogar nekaj zanima. Vprašanje je, če mi – učitelji – brez predsodkov sprejmemo stvari, področja, teme, ki dijake zanimajo, ali ne. 

Nekaj dejstev, ki jih moramo vedeti o zanimanjih mladih:

• Za zanimanja mladih je značilno, da se pogosto spreminjajo, njihovo navdušenje hitro niha. En dan radi počnejo nekaj, naslednji dan pa morda nekaj povsem nasprotnega. Vprašajte se: kaj to dejansko pomeni? Kaj nam sporoča? Pedagoško sporočilo je, da želijo preizkusiti vse, da želijo početi vse. Zato moramo podpirati to željo. Dovolite jim, da preizkusijo toliko dejavnosti, kot želijo. 
• Mladi ne marajo obveznih dejavnosti, tudi če so jim všeč. To je značilnost tega starostnega obdobja, ki bo prešla. Dovolite jim, da sami izberejo dejavnosti. Vedno jim dajte možnosti, da nekaj počnejo.  
• Razmislite o vzrokih, če opazite, da dijaka nič ne zanima ali ga zanima le malo stvari. Lahko prihaja iz družine ali ozadja brez intenzivnih dejavnosti ali zanimanj. Dijak morda nima uporabnih izkušenj z dejavnostmi. Preprosto ne ve, kaj lahko počne. Naša naloga je, da dijakom predstavimo čim več različnih dejavnosti.
• Dijaki so veliko več časa nedejavni kot dejavni. Veliko več poslušajo, kot govorijo, zlasti v šoli. To je eden od razlogov, zakaj se njihova zanimanja ne razvijejo. Dovolite jim, da se izrazijo. Pustite jim, da govorijo, sprašujejo, delujejo. Pripravite interaktivne ure, naročite dijakom, naj predstavijo delček teme, ki jo obravnavate, organizirajte delo v majhnih skupinah, dovolite jim, da izrazijo svoje ideje in mnenja. Več bodo lahko govorili in počeli, bolj se bodo razvila njihova zanimanja.