Vprašaj strokovnjaka

Prenesi orodje

Tiskalniku prijazno verzijo v pdf formatu dobite s klikom na "Prenesi orodje"

prenos

Pogovor kot sredstvo nudenja pomoči

Pogovor z dijaki kot sredstvo nudenja pomoči sodi med poglavitne elemente procesa osebnega razvoja. Njegov glavni namen je individualna podpora dijakom pri iskanju lastnih odgovorov na svoje težave v življenju in pri učenju. Kako pogovor lahko pomaga?

Cilj pogovora je podpora dijakom pri razvijanju lastne osebnosti, individualnosti in vrednot ter pri iskanju njihove poti skozi življenje na podlagi lastnih odločitev. Pogovor kot sredstvo nudenja pomoči oz. podporni pogovor je zavestno načrtovana, namenska serija pogovorov, ki jih izvede vodja primera/zaupanja vredna oseba, ki pa deli teme, dileme pogovorov z razvojno skupino z namenom, da se strategija podpore dijakom razvija v sodelovanju s to skupino.

Naloga ni spremeniti dijake glede na našo predstavo o njihovem življenju, temveč jih podpreti, da živijo svoje lastno življenje.

Pristop v pogovoru

  • Osredotočimo se na osebo in ne na dijaka.
  • V pogovoru sodelujemo kot oseba in ne kot učitelj.
  • V pogovoru ne gre za naše znanje, temveč za naše resnično zanimanje za dijaka.

Dijak mora začutiti naše pristno zanimanje, da se odpre in postane do nas odkrit.

V znanju nismo bogatejši od dijakov, le druge poti poznamo. Naša glavna naloga med pogovorom je podpreti dijake, da sami najdejo odgovore na svoja življenjska vprašanja. Mi, učitelji jih lahko podpremo pri tem kako najdejo te odgovore. Pomembno je poudariti, da mi sami nimamo odgovorov na vsa vprašanja. S tem povečamo našo pristnost.

Kako pogovor postane sredstvo nudenja pomoči?

V pogovoru sta dva udeleženca: ponudnik pomoči/vodja primera (učitelj) in varovanec (dijak). Njuna udeležba se razlikuje samo v tem, da učitelj v pogovoru nastopa zavestno. Učiteljev namen je, da se dijak počuti čustveno varnega, lahko izrazi samega sebe, lahko govori o čemer koli in najde odgovore izhajajoč iz lastnih vprašanj. Pogovor kot sredstvo nudenja pomoči ni svetovanje, temveč ustvarjanje komunikacijskega okolja, v katerem lahko dijak o sebi razmišlja na glas, postavlja vprašanja in izraža odgovore ali zamisli, usmerjene k reševanju njegovih težav. Pomočnikova (učiteljeva) glavna naloga je, da postavlja dobra vprašanja.

Kdaj govorimo?

Dokler med nami še ni zaupanja in podpornega odnosa, pogosto in v kakršnikoli situaciji začnimo razpravo z dijaki. Zaradi dobre razprave lahko prekinemo tudi pouk, če dijaki predstavijo zanimivo temo. Ko se razvije zaupni podporni odnos, lahko vzpostavimo sistem rednih pogovorov v prej dogovorjenih terminih.

O čem naj se pogovarjamo?

Pustimo dijaku da odpre temo; nobene teme ne zavrnimo. Prav vse dijakove teme, zgodbe, vprašanja, zamisli in težave so pomembne, ne glede na kaj se nanašajo. Ni treba, da smo strokovnjaki za izbrano temo. Če nam dijaki približajo novo temo, je to odlično izhodišče za oblikovanje dobrega odnosa.

Hkrati lahko odpremo razpravo in skupaj z dijaki razmišljamo o njihovem učenju, vedênju, razmerah v razredu ipd. Nato lahko mi predstavimo svoje občutke, dvome, težave in zamisli o skupnem delu ter o veselju in težavah pri poučevanju. Dovolite jim razpravljati tudi o teh temah, aktivno jim prisluhnite in upoštevajte njihovo mnenje. Tako gradimo medsebojno zaupanje.

Kje naj poteka pogovor?

Pogovor je precej pomembnejši od kraja pogovora. Poteka lahko na katerem koli kraju, ki je sprejemljiv za oba. Pravzaprav ko je enkrat zaupanje vzpostavljeno, bomo ugotovili, da lahko poglobljen pogovor poteka kjer koli. Seveda je dobro, da imamo miren prostor za poglobljen pogovor na štiri oči, a tudi če takega prostora nimamo, ni vredno zamuditi prilike za pogovor.

Kako dolgo naj poteka pogovor?

To je odvisno od situacije, vendar trajanje pogovora ni najpomembnejše. Tudi neskončne razprave niso plodne. Pomembno je, da se učitelj (ponudnik pomoči) zaveda cilja pogovora, torej kaj želi z njim doseči oziroma do kje v razpravi bi rad prišel. Ne poskusite rešiti vsega v enem pogovoru. Napredujte postopoma. Priporočljivo je, da se o časovnih okvirih dogovorite vnaprej. Določite, koliko časa ima vsak za razpravo. Preden zaključite, se dogovorite o terminu naslednjega pogovora.

Kako zaključiti pogovor?

Pogovor je priporočljivo zaključiti s povzetkom. Lahko določimo naloge, teme, o katerih bomo razmislili do naslednjič. Spodbudno je, če pogovor lahko zaključimo, zlasti po težavnih temah, pozitivno in veselo, denimo s skupnim smehom.

Moramo svetovati?

Ob pomanjkanju informacij ali v krizi lahko svetujemo. Glede življenjskega sloga ali vedênja nikoli ne svetujemo, tudi če dijak to želi. Naš nasvet temelji na nas samih, našem pogledu na svet na podlagi naših izkušenj in znanja. Naš svet je včasih zelo oddaljen od dijakovega. V pogovoru naj bo naš namen zastavljati vprašanja in dijaku olajšati sprejemanje odločitev s kakšno idejo.

Kakšno vlogo ima učitelj v pogovoru?

Učitelj je pozoren, posluša, daje povratne informacije, sprašuje. Izziva, sistematizira in povzema posebej, če gre za redne pogovore.

Komu lahko zaupam vsebino pogovorov z dijakom?

Zavezani smo k strogi zaupnosti. Informacije, svoja vprašanja in dvome lahko zaupamo samo skupini, ki dela z dijakom, pri pogovorih o primeru in pri superviziji. Če nameravamo obvestiti starše, organizirajmo pogovor z njimi in dijakom ter se skupaj pripravimo na dogodek.

Kako ocenjujete koristnost orodja?


Na tej spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najboljšo možno izkušnjo. Z uporabo te spletne strani sprejemate piškotke.