Želim si, da bi moj učitelj vedel…

Da bi prepoznali nekatere znake stiske, je zelo pomembno dijake povprašati o tem, kako sami vidijo položaj. V tem procesu je o nekaterih stvareh seveda lažje spregovoriti kot o drugih. Zelo pomembno je ustvariti ozračje, v katerem lahko dijaki svobodno spregovorijo in se soočijo s težavami ali drugimi pomembnimi vidiki šolskega življenja. To dejavnost je mogoče organizirati po prvi četrtini šolskega leta ali kadar koli pozneje, če se učitelju zdi potrebno.

Na spletni strani Mindshift[1] lahko najdete zgodbo o neverjetni, čeprav zelo preprosti zamisli osnovnošolske učiteljice Kyle Schwartz, ki je svoje učence prosila, naj pisno dopolnijo naslednjo poved: »Želim si, da bi moj učitelj vedel …« Zgodbe o zbranih odgovorih  so tako ganljive, da so se bliskovito razširile po spletu, zato so učitelji na različnih koncih sveta učencem postavili enako vprašanje in pridobili informacije o tem, kaj jih teži. Nekaj odgovorov:

»Želim si, da bi moj učitelj vedel, kako zelo pogrešam očka, ki so ga izgnali v Mehiko, ko sem bil star 3 leta, in ga nisem videl že 6 let.«
»Želim si, da bi moj učitelj vedel, da zadnje čase težko usklajujem
domače naloge in šport.«

»Želim si, da bi moj učitelj vedel, da doma nimam svinčnikov.«

Torej predlagamo, naj ta dejavnost poteka v treh korakih. Najprej lahko učitelji dijake prosijo, naj si poiščejo miren in zaseben kotiček v učilnici (ali doma, če dejavnost naložijo za domačo nalogo) ter si pripravijo papir in svinčnik. Nato učitelj (lahko razrednik) dijake prosi, naj svoje pisanje začnejo z besedami: »Želim si, da bi moj učitelj vedel …« Dijaki na papir lahko napišejo svoje ime, a jih k temu ni treba siliti.

Dijaki pisne izdelke oddajo učitelju, ki jih ne prebere na glas, temveč dijake vpraša, ali se želijo pogovoriti o tem, kako so se počutili med pisanjem in po njem. Učitelj jih lahko tudi vpraša, kakšen odziv pričakujejo od njega, in se potem ustrezno odzove na povedano. Namen tega koraka je sprožiti optimistično razpravo, ki bo ustvarila prijetno ozračje za zaključek vaje.

Sestavki dijakov naj ostanejo zasebni in učitelj naj jih uporabi le pri načrtovanju prihodnjih korakov s posameznimi dijaki. Odgovore je na spletu ali kje drugje mogoče objaviti le po posvetu z dijakom in vedno anonimno.