Priprava osebnega izobraževalnega načrta (OIN)*

Izročki: Osebni izobraževalni načrt – VZOREC, kar pomeni, da je OIN mogoče spremeniti in prilagoditi, saj mora biti vedno po meri sodelujočih (ponudnikov in prejemnikov pomoči).

V OIN je dokumentiran postopek osebnega razvoja. Za osebni razvoj je pomembno, da lahko dijak izvaja dejavnosti skladno s svojo dejansko razvojno stopnjo v šoli, to pomeni, da prejme pomoč na ustrezni razvojni stopnji. Zaradi tega bo uspešnejši pri učenju in tudi njegova volja do učenja bo zrasla. 

Osebni razvoj je dejavnost, s katero posežemo v razvoj mladih skladno z njihovo osebnostjo in dejanskim razvojem.

Podlaga za dosledni razvoj je OIN, ki ga razvojna skupina redno ocenjuje in preoblikuje.  

Načela

Predlagana načela za pripravo OIN:

• OIN se uskladi in pripravi v razvojni skupini, katere obvezni člani so dijak, starši/ sorodniki/ skrbniki, učitelj (razrednik/ odrasla oseba, ki ji dijak zaupa/ skrbnik / mentor ipd.). Nobenega navedenega člana ne smemo izpustiti. Če je mogoče, naj sodelujejo še šolski psiholog, socialni delavec, podpornik družine ipd. Razvojna skupina je oblika sodelovanja članov, torej vseh oseb, ki ga - z dijakovega vidika - lahko podprejo v razvoju. O izboru članov je treba dobro premisliti. Za sestavljanje skupine in sodelovanje s člani je odgovorna odrasla oseba, ki ji dijak zaupa.  

• Dijak mora obvezno sodelovati v razvojni skupini, saj ta opredeljuje in zagotavlja motivacijsko podlago za sodelovanje med dijaki in starši. Med razvojnim skupinskim delom se je mogoče posvetiti potrebam dijaka in poiskati rešitve, ki ga spodbujajo k razvoju.      

• Priprava OIN obsega načrtovanje in izvajanje. Če dijak ve, katero znanje se zahteva od njega ali kako naj bi se spremenil, obstaja večja možnost za uspešno učenje. Vrednotenje načrta je treba obvezno načrtovati kot postopek ter ga predstaviti dijaku in staršem, tako da dijak lahko odgovorno sodeluje v svojem učno-razvojnem postopku. Če dijak sodeluje pri pisanju in povzemanju ter končnem podpisovanju načrta, lahko celoten postopek tudi ozavesti.       

• Ob načrtovanju prvega OIN je treba opredeliti časovni okvir celotnega razvojnega postopka in tudi obdobja vrednotenja dosežkov. Pred načrtovanjem prvega OIN je – poleg opažanj pedagogov – smiselno pridobiti informacije o dijaku tudi iz drugih virov, ki niso družina, denimo: prejšnja šola, socialna služba, pedagoški svetovalec ali komisije za otroke s posebnimi potrebami. 

• Načini, s katerimi dobite informacije, naj ne bodo enostranski: naj denimo ne temeljo samo na opažanjih pedagoga. Najpomembnejši vir informacij je dijak: informacije, ki jih dobimo med pogovori in vsakodnevnim delom, imajo največjo težo pri pripravi OIN.  

• OIN je na voljo za strokovno osebje, ki sodelovanje z dijakom in tudi za starše/odrasle, ki so za dijaka odgovorni. 

• Priročno je, da vrednotenje elementov OIN in načrtovanje prihodnjega obdobja potekata vzporedno. Izkušnje, ki izhajajo iz vrednotenja, je mogoče takoj vključiti v izobraževalni načrt naslednjega obdobja.    

Trije poglavitni elementi za pripravo osebnega izobraževalnega načrta so:

1. Podrobna slika o dijaku – zbiranje podatkov.     
2. Opredelitev oblike pomoči. 
3. Ocena prejšnjega obdobja. 

Priprava OIN zahteva skupinsko razpravo, v kateri so prisotne vse osebe, ki sodelujejo pri razvojnem procesu in/ali se jih tičejo dijakove težave. Te osebe so: 

dijak, osebe, ki ga podpirajo (svetovalec, odrasla oseba, ki ji dijak zaupa, ipd.), osebe, ki se jih zadeva tiče (družina, vrstnik ali učitelj) in strokovnjaki, ki so potrebni za reševanje težav. Zakaj? 

• Dijakovo osebnost, položaj in družinske razmere preučimo z več vidikov.
• Med pripravo načrta se lahko zanesemo na več virov, informacije niso enostranske.
• Ne obtičimo pri eni (običajno težavni) točki, temveč lahko bolj celovito spoznamo morebitne dijakove težave, da lahko ponudniki pomoči ustrezno pomagajo.   
• Spodbuja nas, da se ne opiramo samo na lastno videnje, temveč upoštevamo tudi mnenja sodelavcev, staršev in zlasti dijaka – tako lahko razvoj temelji na skupinskem delu oseb v krogu dijaka.        
• Načrtovanje omogoča preglednost nad procesom nudenja pomoči.
• Tudi dijak igra pomembno vlogo med celotnim postopkom in njegovo odgovornost je mogoče okrepiti tudi s tem načrtom. 
• Z rednim vrednotenjem lahko spremljamo in popravljamo postopek razvoja in nudenja pomoči.
• Postopek razvoja in nudenja pomoči je pregleden za učitelje ter tudi za starše in dijaka.
• OIN deluje po načelu majhnih korakov, a je zasnovan dolgoročno, kar omogoča njegovim avtorjem razmišljati o morebitnih nadaljnjih korakih.  

Kaj moramo upoštevati pri pripravi OIN? 

• Izobraževalni načrt mora stremeti k rešitvam dejanskih in konkretnih težav. Ne smemo nujno pričakovati, da bo dijak usvojil neko znanje, temveč da bo razvil določene sposobnosti. 
• Ne težimo k temu, da se vse spremeni naenkrat. Skladno z vodilom »hiti počasi« pripravimo kratkoročne in izvedljive cilje, ki jih je mogoče doseči z majhnimi koraki. Cilje je treba vedno uskladiti z dijakom. Postavimo jih skupaj. 
• Vedno moramo imenovati osebo, odgovorno za razvoj (skrbnik, vodja primera). Upoštevajte dogovorjene roke. Pri izbiri odgovorne osebe je seveda pomembna njena strokovna usposobljenost, zelo pomembno pa je tudi, da dijak želi oziroma lahko sodeluje s to osebo.
• Težave ne smemo naprtiti le eni osebi. Razvoj zahteva skupinsko delo, zato dijakova prihodnost ne more biti v rokah ene osebe. 

Pri pripravi OIN se je treba ogniti običajnim napakam:

• Pogosto nenatančno opišemo začetno situacijo ali pa navedemo splošno vedênjsko lastnost, denimo nepotrpežljivost, vendar ne navedemo okoliščin, v katerih smo to izkusili. Ali ko zanemarimo dijakova močna področja.    
• Ko se pri razmišljanju o dijaku osredotočimo na negativne stvari, le redko pa se opremo na stvari, v katerih je res dober, čeprav bi bile zelo dobro izhodišče za sodelovanje.
• OIN ne pripravimo v skupini, temveč ga pripravi ena oseba (učitelj, svetovalec).
• Med načrtovanjem ne izrazimo dejanskih ciljev in nalog, ne imenujemo odgovorne osebe, ne postavimo roka ali pa postavimo cilje in roke preveč ohlapno za sodelujoče. Cilji in naloge morajo biti zelo natančno opredeljeni, majhni in kratkoročni, da je mogoče slediti razvoju. 

Navodila in oprema:

• Vzorec ORN (1 izvod na udeleženca)
• prostor
• miza

Priloga 1

* Avtorji so orodje poimenovali »personal development plan«, kar v dobesednem prevodu pomeni osebni razvojni načrt. V slovenskem prostoru takega poimenovanja ne poznamo, poznamo pa osebni izobraževalni načrt (OIN), zato smo se odločili za uporabo slednjega termina. Orodje v grobem predstavlja pripravo OIN, na Centru RS za poklicno izobraževanje pa smo leta 2010 pripravili obsežno publikacijo, ki jo priporočamo za uporabo ob tem orodju (http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/Publikacije/brosura_OIN_za_objavo.pdf)