1.2. Ključni koraki in vsebina razvoja sistema zgodnjega opozarjanja na ravni šole

Vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja na ravni šole je kompleksen proces, ki se začne, ko se institucija zaveže k preprečevanju in zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja, čemur sledi oblikovanje delujočega sistema. Celovit proces se začne z oblikovanjem strategije, ki poleg dolgoročnih ciljev opredeli tudi odgovorne osebe oziroma skupine in druge sodelujoče, analizo stanja ter kratkoročne cilje, ki jih je treba doseči. Sestavni del procesa je dosleden izvedbeni oziroma akcijski načrt, v katerem so opredeljeni ključne dejavnosti, časovni roki, potrebe, viri – tudi kompetence zaposlenih in morebitne potrebe po njihovi krepitvi.

Nepogrešljivi elementi celovitega sistema zgodnjega opozarjanja na ravni šole so:

Oblikovanje strategije in akcijskega načrta za vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja v šol

Zaveza: vodstvo se odloči, da je preprečevanje in zmanjševanje zgodnjega opuščanja šolanja pomembno za institucijo ter to zavezo uveljavi kot skupno vrednoto znotraj šole.
Oblikovanje delovne skupine[5] odgovorne za upravljanje sprememb.
Opredelitev trenutnega stanja: kako številčen je pojav in kako velika je ta težava.
Določitev ciljev in kazalnikov, ki jih želi institucija doseči.
Opredelitev potreb in virov: kaj je potrebno za uresničitev ciljev v smislu infrastrukture, strokovnega znanja, zaposlenih in zunanjih sodelavcev, kaj je na voljo, kaj manjka.
Načrt krepitve kompetenc zaposlenih (npr. usposabljanje za uporabo inovativnih pedagoških metod).

Izboljšanje zbiranja in obdelave podatkov s strani šole

Določitev stopnje tveganja: zbiranje, analiza in ustrezna interpretacija podatkov o dijakih.
Pregled in analiza značilnosti pojava v preteklosti, določitev dejavnikov tveganja na osnovi teh značilnosti ter razvoj metodologije za prepoznavanje dejavnikov tveganja v zgodnji fazi.

Vzpostavitev sistema za spremljanje znakov stiske

Izbira najpomembnejših kriterijev za odkrivanje in spremljanje (merljivi podatki in opazovani pojavi, upoštevane lokalnih posebnosti).
Opredelitev ter razvoj možnih orodij za odkrivanje in spremljanje.

Prepoznavanje dijakov, pri katerih obstaja nevarnost zgodnje opustitve šolanja

Analiza (kvalitativnih in kvantitativnih) podatkov
Interpretacija podatkov
Izbira dijakov za intervencijo
Določitev protokolov za intervencijo

Načrtovanje ustrezne intervencije

Določitev intervencijskih protokolov:

-Kako bodo upoštevane prepoznane potrebe vključenih posameznikov?

- Kako bodo zaposleni in zunanji sodelavci sodelovali med intervencijo?

- Kako bo potekalo spremljanje, ocenjevanje in dokumentiranje intervencije?

-Kako po potekalo spremljanje po intervenciji

-itd.

Načrtovanje intervencijskih dejavnosti na različnih ravneh:

-Dejavnosti na ravni celotne šole – vzpostavitev delovne skupine, priprava strategije in akcijskega načrta za sistem zgodnjega opozarjanja, vzpostavitev sistema zbiranja podatkov in sistema spremljanja, povečanje sodelovanja in angažiranosti vseh zaposlenih na šoli itd.

- Dejavnosti za skupine – različne dejavnosti za manjše skupine ali prostočasne dejavnosti, poletni programi, karierna orientacija, prostovoljstvo itd.

- Individualizirana intervencija

Intervencija na podlagi osebnega izobraževalnega načrta (OIN) [6] za dijake v stiski

Izbira skrbnika (vodje primera) za vsakega posameznega dijaka v stiski.
Vključitev dijaka v pripravo osebnega izobraževalnega načrta.
Uresničevanje OIN z vključitvijo ustreznih partnerjev (npr. razvijanje partnerstva s starši ali zunanjimi podpornimi sodelavci).
Povratne informacije o tem, kaj bi bilo mogoče doseči: spremljanje, ocenjevanje in dokumentiranje procesa.
Povzetek izkušenj v tako imenovanih protokolih ali študijah primerov (ker so vsi primeri edinstveni, nabor intervencijskih protokolov ne more nikoli biti povsem izčrpen, vendar beleženje praks, ki so se izkazale za učinkovite, lahko pripomore k uspešnemu nudenju pomoči dijakom).

Krepitev partnerstev znotraj in zunaj šole

Pregled obstoječih in manjkajočih notranjih ter zunanjih partnerjev.
Vzpostavljanje povezav z medsektorskimi partnerji.
Določitev pravil in platform za sodelovanje.

[5] V originalnem besedilu se v angleškem jeziku uporablja besedno zvezo „EWS team”. Ker se pri prevodu nismo odločili za uporabo kratice (glej opombo 1), smo delovno skupino, ki vzpostavlja sistem zgodnjega opozarjanja na šoli tudi poimenovali preprosto „delovna skupina”. Odločitev izhaja tudi iz dejstva, da imajo slovenske poklicne in strokovne šole že precej različnih skupin (razvoj, kakovost ipd.) ter da ocenjujemo, da uvajanje dodatnega novega poimenovanja ni potrebno. Tekom pilotne izvedbe v projektu CroCooS, si šolske delovne skupine lahko, če tako želijo, nadenejo ime po lastni izbiri.

[6] Avtorji smernic so uporabili termin osebni razvojni načrt. Tako so poimenovali tudi eno od orodij. V slovenskem okolju poznamo t. i. osebni izobraževalni načrt, ki je vsebinsko še najbližje v projektu CroCooS opredeljenem osebnem razvojnem načrtu. Zato smo se raje kot uvajanje novega termina, odločili za uporabo termina osebni izobraževalni načrt oz. OIN. Glej tudi opombo pri orodju.