Priporočamo, da se na vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja gleda kot na projekt, ki je časovno zamejen z začetkom in koncem ter je zato linearen. Vendar pa je v nadaljevanju trajnostno vzdrževanje vzpostavljenega sistema proces. To pomeni, da je treba potek dejavnosti nadzorovati in spremljati, rezultate analizirati (kaj deluje in kaj ne), po potrebi kaj spremeniti in znova preveriti, ko so na voljo podatki o učinkih uvedenih izboljšav. Priporoča se, da zagotavljanje kakovosti dejavnosti sledi krogu kakovosti, ki ga sestavljajo sledeče faze: načrtovanje, izvajanje, vrednotenje, ukrepanje (slika 4).
Slika 4: Krog kakovosti
V nadaljevanju so opisani posamezni koraki razvoja sistema v skladu s krogom kakovosti. Mentorji naj šole spodbujajo k usvajanju upravljanja sprememb in cikličnega procesa. Šole v projektnem obdobju naj ne oblikujejo v popolnosti posameznih korakov enega za drugim (najprej načrtovanje, dokler ni popolno, nato intervencija itd.), saj je za to potrebnega zelo veliko časa (projektno obdobje pa je časovno omejeno), poleg tega takšen način dela znižuje motivacijo. Z nadaljevanjem razvoja procesa bo vedno prostor za izboljšave.
Koraki so v nadaljevanju predstavljeni s pomočjo sklopov vprašanj, ki naj šolo vodijo pri vzpostavljanju sistema zgodnjega opozarjanja.
[7] Angleški izvirnik smernic krog kakovosti predstavlja kot »the plan-do-chech-act (PDCA) cycle«, ki je eno od poimenovanj tega principa. V slovenskem prostoru je termin krog kakovosti precej uveljavljen, zato smo se pri prevodu odločili za uporabo slednjega.
Na tej spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najboljšo možno izkušnjo. Z uporabo te spletne strani sprejemate piškotke.