V našem kontekstu ukrepanje ali intervencija pomeni skupek dejavnosti, katerih namen je odpravljanje vzrokov, ki dijake pripravijo do tega, da predčasno opustijo šolanje. Ker so znaki stiske pogosto pri vsakem dijaku drugačni in ker se tudi vzroki zanje razlikujejo od posameznika do posameznika, je zelo malo verjetno, da bi našli rešitev, ki bi ustrezala vsem. Nenapisano pravilo je, da en znak ali pojav nima samo enega vzroka. Zato mora biti vsako ukrepanje za vsakega dijaka zasnovano na individualni ravni.
Obenem pa ukrepanje ni nujno osredotočeno samo na dijake. Pogosto se vzroki nahajajo pri učitelju ali skupini učiteljev, njihovi metodologiji ali filozofiji poučevanja, včasih pa so krive tudi strukturne pomanjkljivosti na ravni šole. Ukrepanje zato lahko vključuje dejavnosti:
Ukrepanje na ravni šole
Če se vzrok ali skupina vzrokov pojavi na ravni šole (strukturni ravni), jih je včasih mogoče odpraviti s preprostimi ukrepi. Če na primer skupina dijakov, ki živi v drugem kraju, redno izostaja od pouka, večinoma od prve ure zjutraj, je vzrok za to lahko avtobusni vozni red, ki se ne sklada z urnikom v šoli. Eden od načinov za odpravo težave je prepričati dijake, da vstanejo prej in na pouk počakajo v šolski avli, čeprav ta pristop ni najbolj po meri dijakov. Ukrepi na ravni šole so lahko:
Podobno je vprašanje »vedênjskih težav«, ki izvirajo iz kršenja šolskih pravil. Jasno je, da več kot imamo pravil, več bo odklonov. Manj pravil – manj priložnosti, da se jih krši. Letni pregled šolskih pravil je priporočljiv za vse institucije, a žal se teh dokumentov včasih nihče ne dotakne več desetletij, nihče jih več ne pozna in nihče ne podvomi niti v tista najbolj nerazumna. Pravila morajo biti skladna z vrednotami šole in pri pregledu se lahko najdejo sestavine, ki so povsem nepovezane s skupnimi vrednotami in jih je treba uskladiti. Za vse je najlažje, če ima šola malo pravil, a ta pravila dosledno izvaja.
Naslednja raven ukrepanja je raven zaposlenih. Naj ponovimo: zaposlenih ne sestavljajo samo učitelji. Pisarniško osebje, tehnični delavci, čistilke itd. so v stiku z dijaki in nanje tudi oni vplivajo s svojim vedênjem. To odgovornost morajo razumeti, prav tako se morajo poistovetiti s skupnimi vrednotami šole (tudi če se ne ujemajo z njihovimi osebnimi vrednotami). Strokovni in ostali zaposleni se morajo zavedati, da v šoli niso v vlogi nadomestnih staršev in da se ne smejo vesti, kot da bi bili starši dijakov, saj so strokovnjaki, ki so v šoli zaposleni in delajo v skladu skupnimi vrednotami organizacije. To je lahko težko razumeti in še težje izvajati. Kljub temu si mora vodstvo šole prizadevati, da doseže ta odnos ter tako zagotovi, da vsakdo v šoli ve, kaj je dovoljeno in kaj ne.
Ukrepanje na ravni delovne skupine
Delovna skupina je stalna skupina, ki je odgovorna za vodenje sistema zgodnjega opozarjanja v šoli. Ta skupina deluje na vseh ravneh ukrepanja: na ravni šole, zaposlenih, učitelja in dijaka v stiski.
Naloge te skupine so:
Pomemben ukrep na ravni šole je oblikovanje partnerske mreže in združitev zunanjih virov na enem mestu. Obstajajo številne organizacije in organi, ki so ali bi morali biti v stiku z mladostniki ali njihovimi družinami v stiski. Pristojni organi so navadno organizirani po področjih, pri čemer ima vsak organ svoje specifične naloge. Če se pristojnosti prekrivajo, ni jasno, kdo je za kaj odgovoren, in lahko pride do nesoglasij, ki mladim ne koristijo. Tudi če vse deluje, kot je predvideno, je potrebno nenehno usklajevanje med socialnimi, zdravstvenimi, izobraževalnimi in nevladnimi organizacijami, ta naloga pa ni vedno nedvoumna.
Reševanje organizacijskih in razvojnih težav na ravni države namreč presega okvir projekta CroCooS kot tudi cilje sistema zgodnjega opozarjanja na ravni šole. Vendar lahko šola, ki ima največ stika z dijaki, prevzame vlogo skrbnika in je odgovorna za posameznika. Namesto da šola prevzame tradicionalno vlogo, tj. da dijakom ponudi svoje storitve, za vse ostale težave pa ji je zgolj žal, je priporočljivo, da se potrudi in prepozna dijake v stiski ter nato pomaga vzpostaviti mrežo strokovnjakov iz različnih organizacij okoli dijaka, da se mu s skupnimi in usklajenimi prizadevanji omogoči podpora, dokler jo potrebuje. Učitelj, psiholog, socialni delavec in družinski terapevt lahko skupaj, z medsebojno komunikacijo, dosežejo občutno boljše rezultate, kot če bi se vsak zase trudil po najboljših močeh.
Ukrepi na ravni zaposlenih se lahko načrtujejo, ko se ugotovi, da so nekateri znaki stiske povezani z enim ali več učiteljev ali predmetov. Jasno je, da je, če ima na primer ena tretjina razreda popravni izpit iz matematike, to tudi odgovornost učitelja. Učitelj se lahko zagovarja, da imajo dijaki slabo predznanje iz osnovne šole in da ne znajo nič, da so nemotivirani in arogantni. Vendar ali bo popravni izpit pri vsem tem kaj pomagal? Bi se dijaki naučili več matematike ali bi bili bolj motivirani, če bi izdelali letnik? Bi to spremenilo odnos dijakov? Bi bili dijaki zato bolj vljudni in skromni? Ni učitelja, ki bi iskreno pritrdil na vsa ta vprašanja.
Ukrepanje na ravni učiteljev
Seveda ni enotnega in preprostega odgovora na vprašanje »Kako rešiti to težavo?« niti ne hitre rešitve. To nas pripelje na raven posameznih učiteljev. Na sestankih zaposlenih po predmetih (npr. učiteljev matematike) in učiteljev, ki učijo isti razred, se lahko razkrijejo učinkovite metode in ravnanja (Kaj pri meni deluje v tem razredu?). Takih sestankov ni preprosto sklicati ali voditi. Spodbuditi jih mora kateri od članov delovne skupine, ki razume, da je za učitelja, pri katerem je veliko negativnih ocen, zelo težko, da ne bi krivil dijakov. Zdi se, da učitelj ni sposoben rešiti težave, ki jo ima s poučevanjem. Čeprav je res, je to zelo težko priznati pred drugimi učitelji. Naloga moderatorja sestanka je torej, da razloži stanje brez obsojanja in vpraša druge učitelje, kaj deluje pri njih z določeno skupino dijakov ali kaj deluje pri njih pri poučevanju matematike. Kolegu ne smejo govoriti, kaj mora narediti ali kakšen je »pravilen« način poučevanja. Spregovoriti morajo o svojih izkušnjah, učitelj, ki ima težave, pa naj jih le posluša. Sam naj nato pride do zaključkov ali preizkusi kaj, kar je bilo razloženo, ali mogoče hospitira pri katerem od kolegov. Vodstvo šole je odgovorno, da se nekaj načrtuje in načrtovano izvede, da situacija ne ostaja nespremenjena.
Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je s sistemskega vidika raven učitelja dejansko tudi raven dijaka. Raven dijaka je vedno individualna, vseeno pa lahko opišemo glavne korake individualnega razvojnega procesa. V pomoč pri zavedanju tega je v zbirki orodij veliko praktičnih nasvetov o tem, kaj storiti in kako delati z dijaki v stiski na individualni ravni.
Ukrepanje na ravni dijaka
Kaj lahko institucija naredi, ko ugotovi, da pri dijaku obstaja nevarnost osipa? Ker so vzroki za tovrstno stisko individualni, mora biti tudi ukrepanje prilagojeno vsakemu posamezniku. Priporočeno je, da se izpelje individualni razvojni proces. V središču tega procesa je vedno dijak s svojimi šibkimi in močnimi točkami. Pri osebnem razvoju ni nikoli učinkovito, če se osredotočamo na pomanjkljivosti ali težave.
Kdo je odgovoren za izvedbo individualnega razvojnega procesa? Dijaki bodo sodelovali le s tistimi, ki jim zaupajo. Zato je treba v šoli najprej poiskati zaupanja vredno osebo, ki bo vodila primer (skrbnik). Ni nujno, da je zaupanja vredna oseba razrednik. Lahko je katerikoli drug strokovni delavec, s katerim je dijak vzpostavil dovolj pristen in varen odnos. Skrbnik organizira začasno intervencijsko skupino, sestavljeno iz posameznikov, ki lahko nudijo podporo. To so lahko starši, sorodniki, učitelji, šolski psiholog, sošolci, zunanji strokovnjaki, socialni delavec, družinski prijatelj, zdravstveni delavec itd. Pomemben del intervencijske skupine je tudi eden od članov delovne skupine, ki na ravni šole skrbi za sistem zgodnjega opozarjanja. Ta oseba ni le vezni člen med skupinama, temveč pomaga tudi aktivirati vse notranje in zunanje vire. Intervencijska skupina je odgovorna za izvedbo individualnega razvojnega procesa enega dijaka. Člani skupine sodelujejo, dokler ne dosežejo ciljev, opredeljenih v osebnem izobraževalnem načrtu (OIN).
Priprava OIN je rezultat skupinskega dela, pri čemer sodelujejo vsi posamezniki, ki so vključeni v razvoj dijaka in/ali so udeleženi pri težavah dijaka. Osebni izobraževalni načrt je dokumentiran proces osebnega razvoja. Med osebnostnim razvojem je pomembno upoštevati, da lahko dijak izvaja le dejavnosti, ki so primerne za njegovo dejansko razvojno stopnjo, kar pomeni, da prejme pomoč na ustrezni razvojni stopnji. Zaradi tega bo uspešnejši pri učenju in tudi njegova delovna vnema bo zrasla.
Osebni razvoj je dejavnost, med katero posežemo v razvoj mladostnika skladno z njegovo osebnostjo in dejanskim razvojem.
Podlaga za dosledni razvoj je OIN, ki ga intervencijska skupina redno ocenjuje in preoblikuje. Poglavitni elementi za pripravo osebnega izobraževalnega načrta so:
Glede na trajanje celotnega razvojnega procesa mora intervencijska skupina redno vrednotiti in posodabljati OIN (npr. če je predvideno, da bo proces trajal eno leto, je dobro, da se načrt posodobi vsake tri mesece). Pomoč in razvoj kot proces je treba načrtovati in usklajevati z dijakom in starši, saj tako dijak postane odgovoren udeleženec v procesu, ki zadeva njegovo učenje in razvoj. Če dijak sodeluje pri pripravi osnutka, povzetka in zapiskov ter pri končnem podpisovanju dokumenta o področjih, ki jih je treba razviti, lahko celoten postopek tudi ozavesti.
V času osebnega razvoja skrbnik, kot zaupanja vredna oseba vzpostavi in vzdržuje podporni odnos z dijakom. Priporočljivo je, da pogovori med njima potekajo vsak teden.
Nadzor podpornega odnosa in celotnega procesa ter morebitna dodatna pomoč se izvaja v okviru rednih razprav o primeru, pri katerih sodelujejo člani intervencijske skupine. Namen razprave o primeru je skupaj s člani skupine preučiti težave, povezane z načrtovanjem podpornih dejavnosti in z vodenjem primera, ter tudi to, da skupina lahko prispeva k razlagi osebnih občutkov skrbnika in pospeši ustvarjalno rešitev težave.
Na tej spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najboljšo možno izkušnjo. Z uporabo te spletne strani sprejemate piškotke.