Analiza stanja sledi določanju ciljev. Če želimo doseči cilje, moramo vedeti, na kateri točki glede na našo vizijo trenutno smo. Pred načrtovanjem potrebuje šola veliko informacij: natančno koliko dijakov prezgodaj opusti šolanje, koliko ji opusti šolanje na drugih šolah, kakšne so podobnosti in razlike med drugimi šolami in našo institucijo, kateri so možni vzroki, katere rešitve so se v preteklosti izkazale za učinkovite, katere ne itd.
Obseg težave – kako velika je?
Najprej moramo ugotoviti obseg težave. Veliko šol ima točne podatke o številu dijakov, ki so opustili šolanje, in tudi o tem, kdaj se je to zgodilo. Kljub temu številke pogosto niso na voljo in, kar je še pomembneje, manjkajo tudi longitudinalni statistični podatki. Za številke v vseh statističnih analizah velja, da »ena ni nobena«. Obseg težave zgodnjega opuščanja šolanja je mogoče oceniti le z upoštevanjem trendov. Če se, na primer, število zmanjšuje, je treba preučiti, kaj se je spremenilo v zadnjih letih. Kaj je institucija naredila dobrega in ali je s tem smiselno nadaljevati? Če se številke zvišujejo, pa je treba na situacijo pogledati z drugega zornega kota.
Če šola nima podatkov o zgodnjem opuščanju šolanja, je treba zasnovati zbiranje in obdelavo podatkov. Podatki in številke sami po sebi nič ne povejo, podatke je treba interpretirati. Interpretacija temelji na prikazu podatkov in iskanju povezav med njimi. To pomeni, da načrtovanje ni mogoče zgolj na podlagi podatka o številu dijakov, ki so opustili šolanje. Poiskati je treba vzorce o njihovem obnašanju, socialno-kulturnem ozadju in podobno ter tako opredeliti morebitne ogrožene skupine.
Glavni namen sistema zgodnjega opozarjanja je ponuditi sistemski pristop za prepoznavanje dijakov, za katere utegne obstajati nevarnost opustitve šolanja. To nevarnost nakazujejo številni znaki, saj je razlogov za osip veliko in vsak je nekaj posebnega. Kljub temu je mogoče pogoste znake spremljati in si s tem pomagati pri prepoznavanju dijakov v stiski.
V okviru projekta CroCooS smo z analizo že objavljenih mednarodnih raziskav opredelili najznačilnejše znake stiske, ki jih je mogoče uporabiti za prepoznavanje potencialnih dijakov v stiski. Šest znakov stiske daje okvir za zbiranje podatkov o posameznih dijakih. Priporočeno je, da se vključi v spremljavo vse dijake prvega letnika šole, saj je vzorce in skupine mogoče tako lažje prepoznati.
Prisotnost enega znaka stiske verjetno ni dovolj, da bi lahko trdili, da pri dijaku obstaja večja stiska. Na primer vse večje število izostankov od pouka brez drugih znakov, ni nujno znak stiske, temveč morda le posledica poškodbe pri športu. Menimo, da morajo biti razvidni vsaj trije znaki stiske, da je ukrepanje potrebno.
Šest znakov stiske, ki jih je priporočljivo spremljati:
I. Znaki, povezani z izobraževanjem
1. Izostajanja od pouka
2. Zniževanje uspeha
3. Ponavljanje letnika
II. Znaki, povezani z vedênjem
4. Dolgočasenje pri pouku (nizka motivacija)
5. Drastične vedênjske spremembe (agresivnost, introvertiranost, ekstatičnost)
6. Ustrahovanje (obe strani: nasilnež in žrtev)
Znaki iz I. skupine so bolj kvantitativne, tisti iz II. skupine pa bolj kvalitativne narave. V spletni zbirki orodij (Toolkit), ki se razvija v okviru projekta CroCooS bodo na voljo orodja uporabna ob pojavu različnih znakov.
Zlasti velikim šolam priporočamo, da oblikujejo bazo podatkov in jo redno vzdržujejo. S tem spremljajo dijake in odkrivajo tiste v stiski. Manjše šole dijake lažje spremljajo s pomočjo sestankov zaposlenih in morda ne potrebujejo baze podatkov.
Poudariti je treba, da spremljanje ni enkratni dogodek, temveč proces. Če šola začne spremljati dijake v prvem letniku srednje šole, še ni mogoče razbrati trenda o njihovem uspehu.
Spremljanje je treba razumeti kot proces, saj pri dijakih lahko opazimo znake stiske v različnih obdobjih in tudi ne vseh naenkrat. Ko število znakov stiske doseže kritični prag (v našem primeru je to tri) začnemo ukrepati. Ukrepati je treba čim prej in vztrajati dokler je potrebno.
Poleg šestih glavnih znakov stiske, obstajajo številni drugi, ki jih šola lahko spremlja. Tu je seznam morebitnih drugih znakov, ki nikakor ni celovit in ga je mogoče prilagoditi šolskim posebnostim:
Ali poznamo vzroke? Ali obstaja vzorec vzrokov za zgodnje opuščanje šolanja?
Poudariti je treba, da iz samih podatkov in informacij vzroki niso razvidni. Soodvisnost dveh podatkov navadno pomeni, da sta podatka povezana: če je eden prisoten ali narašča, je verjetno tako tudi z drugim. To pa ne pomeni, da je eden vzrok za drugega. Znaki stiske so znaki, ne vzroki. Na primer: pri poslabšanju učnega uspeha je vzrokov res lahko veliko: od prekinitve partnerskega odnosa do poslabšanja vida; družinska kriza, učne težave, osebni konflikti z novim učiteljem.
Vzroki so vedno poglavje zase in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Obstajajo pa lahko vzorci vzrokov, ki jih je treba odkriti. Naj jih omenimo le nekaj:
Kaj smo do sedaj naredili? Kaj je bilo učinkovito in kaj ne?
Zelo pomembno je, da se pripravi popis ukrepov, ki so že bili sprejeti na področju osipa. Ni treba pripraviti znanstvene raziskave o tem, kaj je bilo učinkovito in kaj ne, vendar morajo zaposleni postaviti dobro utemeljeno domnevo, da se lahko odločijo, kaj je smiselno nadaljevati in kaj je bolje opustiti.
Ugotavljanje uspešnih in manj uspešnih praks je nujno potrebno in je sestavni del analize trenutnega stanja.
Analiza virov
Analiza virov je proces, ki ga je dobro opraviti med analizo stanja, vendar ga je treba občasno tudi ponoviti, saj se lahko potrebe po virih za akcijski načrt spremenijo, prav tako pa lahko omejenost ali neomejenost virov vpliva na cilje, ki si jih šola zastavi.
V vsakem primeru so viri vedno na voljo. Njihova uporaba je, vsaj delno odvisna od prednostnih nalog in odločitev vodstva šole.
Vire je mogoče razdeliti na kadrovske, materialne in finančne. Šola je posebno okolje, v katerem za večino virov veljajo zakonski predpisi oziroma z njimi razpolaga upravitelj (svet zavoda). »Prosto« razpolaganje z gotovino je na primer redko mogoče. To pomeni, da morajo šole uporabiti vire, ki jih že imajo.
Popis zaposlenih vključuje zmogljivosti (čas), znanja in spretnosti ter njihovo usmerjenost. Besedo »zaposleni« uporabljamo zato, ker ni nujno, da so v izvajanje sistema zgodnjega opozarjanja vključeni samo učitelji. Vodstvo šole se mora odločiti, koliko časa lahko zaposleni namenijo za razvoj in izvajanje sistema zgodnjega opozarjanja. Prav tako mora popisati organizacijske zmogljivosti in osebne kompetence, ki so že oziroma še niso na voljo.
Šola ima lahko razvite številne učinkovite metode za prepoznavanje dijakov, pri katerih obstaja nevarnost osipa. Pripravljena ima lahko tudi intervencijska orodja. V podporo šolam pri vzpostavitvi sistema zgodnjega opozarjanja smo v okviru projekta CroCooS razvili zbirko orodij. Namen te zbirke orodij je pomagati dodatno usposobiti šole torej zaposlene. V okviru projekta bodo pilotnim šolam na voljo tudi mentorji, ki bodo nudili podporo.
Prostorskih razmer v šoli se navadno ne da spremeniti. Za sistem zgodnjega opozarjanja navadno ni potrebnega veliko prostora ali opreme. Delovna skupina potrebuje zgolj prostor za srečevanje in tudi prostor, sestanke z zunanjimi strokovnjaki in partnerji ter tak, ki je primeren za individualne in skupinske pogovore. Za ta namen se priporoča okolje, ki je manj formalno in bolj udobno kot velika učilnica. Delovna skupina potrebuje dostop do interneta za komunikacijo z mentorji projekta CroCooS in po potrebi z drugimi učitelji. Prav tako mora imeti primerno računalniško opremo, v kateri lahko shranjuje podatke o dijakih in ki je varna z vidika varstva osebnih podatkov.
Priporočljivo je, da se pripravi seznam razpoložljivih zunanjih virov, ki se lahko povabi k sodelovanju tako v fazi razvoja kot v fazi delovanja sistema zgodnjega opozarjanja. Ta seznam lahko vsebuje posameznike ali organizacije. V primeru organizacij je dobro imeti tudi seznam kontaktnih oseb. Cilj je oblikovati čim bolj učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja z uravnoteženo uporabo notranjih in zunanjih virov. Izvajanje sistema zgodnjega opozarjanja zgolj z notranjimi viri je – tudi če je izvedljivo – predrago in od zaposlenih terja preveč energije in časa.
Na tej spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najboljšo možno izkušnjo. Z uporabo te spletne strani sprejemate piškotke.